Zdravje možganov pri delu: ustvarjanje pogojev za učenje, razmišljanje in razvoj

V prejšnjem prispevku smo predstavili, zakaj je delovno okolje pomembno za zdravje možganov. Tokrat poglejmo, kako lahko delo podpira tudi razvoj in uresničevanje naših sposobnosti.

Na kratko

• Zdravje možganov vključuje tudi uresničevanje potenciala: učenje, razmišljanje, ustvarjalnost in sodelovanje.
• Delovno okolje lahko omogoča razvoj sposobnosti ter priložnosti, da jih zaposleni uporabijo.
• Smiselni izzivi potrebujejo ustrezno podporo, prostor za zbranost in možnosti okrevanja.
• Univerzalnega recepta ni: ukrepe prilagajamo posameznemu delovnemu mestu in širšemu delovanju organizacije.

Svetovna zdravstvena organizacija v opredelitvi zdravja možganov poudarja delovanje, ki človeku omogoča uresničevanje potenciala skozi vse življenje — ne glede na prisotnost bolezni ali motenj (WHO, 2022). Ob preprečevanju preobremenjenosti in podpiranju dobrega počutja se zato vprašajmo tudi: ali imajo ljudje pri nas priložnost razmišljati, se učiti, razvijati sposobnosti in prispevati svoje ideje?

Delo kot prostor razvoja

Pri delu uporabljamo pozornost, spomin, presojo in ustvarjalnost. Povezujemo informacije, rešujemo probleme in usklajujemo različne poglede. Koliko teh sposobnosti lahko dejansko uporabimo, pa je odvisno tudi od zasnove dela. Raziskava s skoraj 108.000 udeleženci je pokazala povezanost med kognitivno spodbudnim delom in manjšim tveganjem za demenco v poznejšem življenju. Takšno delo je združevalo miselne zahteve in večjo možnost vplivanja na delo. Ker gre za opazovalno raziskavo, ugotovitev ne dokazuje vzročnosti (Kivimäki idr., 2021).

Za organizacije odpira pomembno vprašanje: koliko prostora delo daje samostojni presoji, reševanju novih problemov in uporabi znanja?

Smiselni izzivi, učenje in uporaba sposobnosti

Razvoj vključuje srečevanje z nečim, česar še ne obvladamo. Nova naloga ali drugačen problem nas lahko spodbudita, da presežemo ustaljene načine razmišljanja.

V raziskavi Synapse so starejši odrasli tri mesece intenzivno usvajali zahtevne nove spretnosti. V primerjavi z manj zahtevnimi dejavnostmi so raziskovalci ugotovili izboljšanje epizodičnega spomina. Raziskava ni potekala na delovnem mestu, zato rezultatov ne moremo neposredno prenesti na zaposlene; podpira pa pomen vztrajnega učenja novih spretnosti za nekatere vidike kognitivnega delovanja (Park idr., 2014).

Pri delu učenje potrebuje čas za vajo, povratne informacije in podporo. Več nalog samo po sebi še ne pomeni več razvoja. Pomembna je tudi možnost uporabe naučenega. Ali zaposleni lahko predlaga drugačno rešitev? Sodeluje pri izboljšavi procesa? Dobi priložnost prevzeti zahtevnejšo nalogo?

Zbranost in okrevanje: brez univerzalnega recepta

Zahtevno razmišljanje potrebuje pozornost, miselni napor pa možnosti za okrevanje. Metaanaliza kratkih odmorov je pokazala majhne pozitivne učinke na občutek energije in zmanjšanje utrujenosti, medtem ko skupni učinek na uspešnost pri nalogah ni bil statistično značilen (Albulescu idr., 2022). Vendar iz tega ne sledi enak razpored odmorov za vse. Pri delu, ki zahteva daljše poglabljanje, lahko predpisan odmor vsakih 45 minut prekine ravno doseženo zbranost. Pri drugih nalogah so lahko pogostejši kratki odmori smiselni. To temo smo natančneje pregledali v prispevku Kognitivna obremenitev pri delu: koliko prostora za razmišljanje nam ostane.

Ukrepe zato oblikujemo z razumevanjem konkretnega delovnega mesta in širše slike organizacije. Upoštevati moramo potek in povezanost nalog, potrebe zaposlenih, razpoložljive vire ter zahteve glede varnosti in sodelovanja. Nato preverjamo, ali spremembe v praksi pomagajo.

Od namere do vsakodnevne prakse

Začnemo lahko z vprašanjem: kje trenutno ostajajo znanje, ideje ali sposobnosti zaposlenih premalo uporabljeni?

Odgovor zahteva razumevanje dejanskega dela. Včasih manjka znanje, drugič samostojnost, čas za razmislek ali možnost preizkusiti predlog. Šele nato lahko izberemo ustrezen ukrep, spremljamo njegove učinke in ga prilagajamo. Skrb za zdravje možganov je dolgoročna usmeritev: ustvarjati okolje, v katerem lahko ljudje svoje sposobnosti uporabljajo, jih nadgrajujejo in z njimi smiselno prispevajo.

Vsako delovno okolje ima svoje izzive in možnosti za razvoj. Če želite ugotoviti, kako bi lahko vaše bolje podpiralo zdravje možganov in potencial zaposlenih, vam pri tem lahko pomagamo.

info@nevrovita.si

Duševno zdravje in zdravje možganov sta tesno povezana in se dopolnjujeta. Duševno zdravje je pomembna razsežnost zdravja možganov, delovanje možganov pa je pomembno tudi za naše duševno zdravje. Vsako področje potrebuje tudi posebno pozornost. V naslednjem prispevku bomo pogledali, kaj ju povezuje, v čem se razlikujeta in kaj to pomeni za delovna okolja.

Literatura

Albulescu, P., idr. (2022). “Give me a break!” A systematic review and meta-analysis on the efficacy of micro-breaks for increasing well-being and performance. PLOS ONE, 17(8), e0272460. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0272460

Frazier, M. L., idr. (2017). Psychological safety: A meta-analytic review and extension. Personnel Psychology, 70(1), 113–165. https://doi.org/10.1111/peps.12183

Kivimäki, M., idr. (2021). Cognitive stimulation in the workplace, plasma proteins, and risk of dementia: Three analyses of population cohort studies. BMJ, 374, n1804. https://doi.org/10.1136/bmj.n1804

Park, D. C., idr. (2014). The impact of sustained engagement on cognitive function in older adults: The Synapse Project. Psychological Science, 25(1), 103–112. https://doi.org/10.1177/0956797613499592

World Health Organization (2022). Optimizing brain health across the life course: WHO position paper. https://www.who.int/publications/i/item/9789240054561