Kronični stres kot dejavnik tveganja

Ponavljajoči se (kronični) stres je eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj nevropsiholoških motenj, kot so depresija, anksioznost, posttravmatski stresni sindrom, bipolarna motnja in druge. Raziskave kažejo, da je vpliv stresnega dogodka na čustveno in kognitivno delovanje odvisen od več dejavnikov:

• tip stresa,
• intenzivnost,
• trajanje,
• življenjsko oziroma razvojno obdobje, v katerem smo stresni dejavnik izkusili.

Ko smo izpostavljeni stresu, se v telesu aktivira t. i. HPA os (hipotalamus–hipofiza–nadledvična os), ki uravnava hormonski odziv na stres. V okviru tega sistema se sproščajo stresni hormoni, kot je kortizol, ki pomagajo telesu, da se prilagodi in se spoprime z obremenitvijo. Pri prilagodljivem (adaptivnem) stresnem odzivu se ta sistem po zaključku stresne situacije ponovno umiri, telo pa se vrne v ravnovesje. Takšen odziv je normalen in celo koristen, saj omogoča hitro mobilizacijo energije in boljšo osredotočenost. 

Težava nastane pri neprilagodljivem (maladaptivnem) stresnem odzivu, kjer je sistem dolgotrajno ali prepogosto aktiviran. V tem primeru se raven stresnih hormonov ne uravna ustrezno, kar lahko sčasoma vpliva na delovanje možganov, spanja, imunskega sistema in poveča tveganje za razvoj različnih motenj (McEwen, 2007; Arnsten, 2009).

Težave se pojavijo predvsem pri dolgotrajni izpostavljenosti stresu, kjer lahko pride do negativnih posledic. Kronični stres namreč trajno vpliva na delovanje telesa in lahko prispeva k razvoju nevropsiholoških motenj (Musazzi in Marrocco, 2016). Svetovna zdravstvena organizacija (angl. World Health Organization) ocenjuje, da bodo do leta 2030 duševne motnje med vodilnimi vzroki zmanjšane zmožnosti delovanja, hkrati pa je stres označila kot »svetovno epidemijo«, kar dobro ponazarja razsežnosti njegovih posledic (Davis in sodelavci, 2017; Muntanelli in Silva-Junior, 2025).

Poleg posledic za posameznika in njegove bližnje imajo s stresom povezane duševne motnje pomemben vpliv tudi na delovno okolje. Okrevanje pogosto zahteva dolgotrajne bolniške odsotnosti, ki so lahko tudi ponavljajoče. Vračanje na delo in reintegracija v delovno okolje sta zato ključni fazi rehabilitacije, ki pomembno vplivata na uspešnost ponovnega vključevanja v profesionalno življenje.

Razumevanje dejavnikov, ki spodbujajo delovno vključenost in zmanjšujejo možnost ponovnih izbruhov bolezni, je ključnega pomena tako za posameznike kot tudi za njihove sodelavce in delodajalce. Podpora nadrejenega, učinkovita komunikacija med sodelavci ter pozitivna pričakovanja posameznika po bolniški odsotnosti so trije dejavniki, ki pomembno vplivajo na uspešnost vrnitve v delovno okolje (Muntanelli in Silva-Junior, 2025). V zanimivi švedski študiji, kjer so intervjuvali posameznike po izgorelosti, so rezultati pokazali, da prevladuje mnenje, da je rehabilitaciji treba pristopati celostno, delovno okolje pa prilagajati potrebam posameznika (Beno, Jonsdottir in Lindegård, 2025).

Celostno razumevanje vpliva stresa in podpore pri okrevanju je zato ključno za učinkovito rehabilitacijo ter trajnostno vračanje v delovno in družbeno okolje.

Viri:

Arnsten, A. F. T. (2009). Stress signalling pathways that impair prefrontal cortex structure and function. Nature Reviews Neuroscience, 10(6), 410–422.

Beno, A. (2025). Workplace support and the return-to-work process for patients with stress-related mental disorders(Doctoral thesis, University of Gothenburg, Institute of Medicine, Sahlgrenska Academy). University of Gothenburg.

Davis, M. T., Holmes, S. E., Pietrzak, R. H., & Esterlis, I. (2017). Neurobiology of chronic stress-related psychiatric disorders: Evidence from molecular imaging studies. Chronic Stress, 1. https://doi.org/10.1177/2470547017710916 

McEwen, B. S. (2007). Physiology and neurobiology of stress and adaptation: Central role of the brain. Physiological Reviews, 87(3), 873–904.

Muntanelli, B. R., & Silva-Junior, J. S. (2025). Predictors of sustained return to work after sick leave due to mental disorders. Revista Brasileira de Medicina do Trabalho, 23(2), e20251360. https://doi.org/10.47626/1679-4435-2025-1360

Musazzi, L., & Marrocco, J. (2016). The many faces of stress: Implications for neuropsychiatric disorders. Neural Plasticity, 2016, Article ID 8389737. https://doi.org/10.1155/2016/8389737