Skrb za zdrave možgane pomeni več kot odsotnost bolezni. Pomeni tudi ustvarjanje okolja, ki podpira učenje, ustvarjalnost, čustveno ravnovesje in duševno zdravje. Pomemben del tega je delovno okolje – odnosi, ki jih gradimo, način sporazumevanja in meje, ki jih postavljamo. V družinskih mikro in malih podjetjih so povezanost, prilagodljivost in pripadnost lahko velika prednost. Ko…
Na kratko – Na izid vpliva tudi kako si razlagamo telesne občutke.– Okolje, ki nam pomaga pri delu, je odvisno od zahtevnosti naloge in posameznika.– Dopamin sodeluje pri motivaciji za miselni napor in učenju iz rezultatov naših dejanj.– Samostojno odkritje rešitve in »aha« doživetje sta povezana z boljšim pomnjenjem.– Predah z razmislekom nam omogoča…
Zdravje možganov pri delu vključuje tudi možnosti za učenje, razmišljanje in razvoj. Kako ustvarjati pogoje, v katerih zaposleni uporabljajo in nadgrajujejo svoje sposobnosti?
13. oktober 2026 · Ljubljana. Na seminarju o prepoznavanju psihosocialnih tveganj pri delu smo povezali strokovna izhodišča, praktične primere in izkušnje udeležencev ter razmislek o preventivnih ukrepih in spremljanju njihovih učinkov.
Na delovnem mestu znamo številne nevarnosti razmeroma dobro prepoznati. Hrup lahko izmerimo, nevarne snovi označimo, tveganje za poškodbo pa pogosto povežemo z določeno opremo ali postopkom. Pri psihosocialnih tveganjih je povezava manj očitna. Njihov vir ni posamezna naprava ali snov, temveč način, kako je delo zasnovano, organizirano in vodeno ter kako v njem potekajo odnosi….
Sodobno delo od nas pogosto zahteva veliko več kot zgolj opravljanje ene naloge. Med pisanjem poročila odgovorimo na sporočilo, preverimo elektronsko pošto, se udeležimo sestanka, sprejmemo novo informacijo in se nato poskušamo vrniti k misli, ki smo jo pred nekaj minutami prekinili. Vse to prispeva h kognitivni obremenitvi pri delu – zahtevam, ki jih delo postavlja…
Pet ključnih dejstev Zdravje možganov ni le odsotnost bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization [WHO], b. d.) ga opredeljuje kot stanje delovanja možganov na kognitivnem, senzoričnem, socialno-čustvenem, vedenjskem in motoričnem področju, ki posamezniku omogoča uresničevanje njegovega potenciala skozi vse življenje – ne glede na to, ali je prisotna bolezen ali ne. V vsakdanjem življenju…
Spopadanje s stresom skozi vadbo in čuječnost Stresni odziv je naravni odziv telesa na psihološki ali fizični pritisk. V običajnih okoliščinah je lahko celo koristen, saj nam pomaga pri osredotočanju, hitrejšem odzivanju in reševanju izzivov. Težave nastanejo, ko smo izpostavljeni dolgotrajnemu ali zelo intenzivnemu stresu, ki poruši zdravo ravnovesje našega telesa. Dolgotrajen stres je povezan…
Ponavljajoči se (kronični) stres je eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj nevropsiholoških motenj, kot so depresija, anksioznost, posttravmatski stresni sindrom, bipolarna motnja in druge. Raziskave kažejo, da je vpliv stresnega dogodka na čustveno in kognitivno delovanje odvisen od več dejavnikov: Ko smo izpostavljeni stresu, se v telesu aktivira t. i. HPA os (hipotalamus–hipofiza–nadledvična os),…
Predstavljajte si, da imate neznosen napad glavobola. Mnogokrat, bi naše misli bile »Joj, ne morem verjeti, da sem v tako močnih bolečinah! Zakaj se to ne konča? Nihče, ki nima te bolečine, me ne more razumeti. Prav nič ne morem narediti.« V kolikor bi vadili samo-sočutje, bi si pa rekli nekaj takšnega: »Razumem, da je…
